Tolikokrat slišana fraza, kajne? »Tukaj in zdaj.« Ampak kaj to sploh pomeni?

Eckhart Tolle, duhovni učitelj in avtor mednarodnih knjižnih uspešnic ‘Zdaj! Resnično tvoj je samo ta trenutek‘ ter ‘Nova zemlja: prebujeno in zavestno življenje’, v prvi omenjeni knjigi piše, da za ego sedanji trenutek skorajda ne obstaja. »Zanj sta pomembni le preteklost in prihodnost. Ta popolna sprevrženost resnice ima za posledico dejstvo, da um, kadar deluje v ‘načinu ega’, deluje neustrezno. Nenehno si prizadeva ohranjati pri življenju preteklost, kajti brez nje – kdo neki pa bi sploh še bili? Neprestano posega v prihodnost, da bi si zagotovil preživetje in da bi si v njej poiskal takšno ali drugačno zadoščenje oziroma izpolnitev. Dopoveduje vam: ‘Nekega dne, ko se bo zgodilo to in to, bo z mano vse v najlepšem redu; tedaj bom živel srečno in v miru.’ In tudi kadar se zdi, da se vendarle ukvarja s sedanjostjo, ni sedanjost to, kar v resnici vidi. Oziroma jo vidi povsem popačeno, saj jo gleda skozi oči preteklosti. Ali pa jo zoži zgolj na dosego kakega cilja, cilja, ki pa je vedno nekje v prihodnosti, kakor si jo sam zamišlja. Opazujte svoj um in videli boste, da deluje natanko tako. In vendar je ključ osvoboditve prav v sedanjem trenutku. Tega pa ne morete najti, dokler tičite v umu.«

Čas, ego, um in brezčasni ‘zdaj’

Ker je resnično težko skozi besede podajati oz. širiti določene uvide in spoznanja, je smiselno, da se tudi za nadaljnje pojasnilo povedanega obrnemo k Eckhartu, ki v svoji knjigi ‘Zdaj! Resnično tvoj je samo ta trenutek’ nadalje razlaga: »In zakaj um tako mrzlično zanikuje ta ‘zdaj’ in se mu upira? Zato, ker brez časa, se pravi brez preteklosti in prihodnosti, ne more delovati in ohranjati nadzora nad stvarmi. Brezčasni ‘zdaj’ je zanj smrtna grožnja. Čas in um sta pravzaprav nerazdružna prijatelja. /…/ Um hoče imeti vse pod nadzorom, zato se nenehno trudi prikrivati sedanji trenutek s preteklostjo in prihodnostjo. Tako življenjska sila in neskončna ustvarjalna moč Bitja, ki je neločljivo povezano z zdajšnjim trenutkom, ostajata pod pregrinjalom časa; naša prava narava je skrita za zaslonom časa. V umu pa se kopiči čedalje težje breme časa. Vsi ljudje ječimo pod tem bremenom, hkrati pa mu dodajamo samo še novo težo, in sicer vsakič, ko se ne menimo za ta dragoceni ‘zdaj’ ali ga zanikujemo – ali pa ga zožujemo na sredstvo za dosego kakega prihodnjega trenutka, ki pa obstaja edinole v umu, nikdar v resničnosti. Breme časa, ki se tako kopiči v človeškem umu, kolektivnem in posameznem, pa vsebuje tudi velikansko količino bolečine, ki se je ohranila iz preteklosti. Če torej nočete več prizadevati bolečine sebi  in drugim, če nočete več preteklim bolečinam, ki vas še vedno razjedajo, dodajati novih, potlej ne ustvarjajte več časa, ali vsaj ne več, kot je potrebno, da bi bili kos praktičnim vidikom svojega življenja. In kako nehate ustvarjati čas? Zavedite se, zavedite se do svoje srčike, da je sedanji trenutek vse, kar zares imate; naj postane ‘zdaj’ poglavitna usmeritev vašega življenja. Medtem ko ste prej prebivali v času in le občasno in za kratek čas obiskali ta ‘zdaj’, odslej rajši bivajte v njem in le občasno in za kratek čas obiskujte preteklost in prihodnost, kadar je to pač potrebno iz praktičnih razlogov. Vselej pritrdite sedanjemu trenutku, vedno bodite odprti zanj.«

Eckhart Tolle: »Je lahko sploh še kaj bolj jalovega, bolj nesmiselnega od tega, da se v svoji notranjosti upiramo nečemu, kar že ‘je’? Kaj je lahko bolj nezdravo od tega, da se upiramo življenju samemu, ki je zdaj in vedno samo zdaj? Prepustite se torej temu, kar ‘je’. Pritrdite življenju – in videli boste, kako bo začelo delati ‘za’ vas, in nič več proti vam.«

Kako smo – čisto zares?

Nekaj zelo podobnega, a bolj z vsakodnevnega vidika in z besedami, ki so domače povprečnemu Zahodnjaku, ujetemu v – kot pravijo čez lužo – delovnik ‘od 9-ih do 17-ih’, v svoji odlični knjigi z originalnim naslovom ‘How are you, really?‘ odkriva tudi Jenna Kutcher, strokovnjakinja za spletno trženje, avtorica in voditeljica izjemno uspešnega podcasta ‘The Goal Digger’, ki zase pravi, da je »obsedena« s poučevanjem ljudi o tem, kako se preživljati s tem, kar radi počnejo.

Jenna tako velikodušno deli svojo filozofijo o tem, kako živeti življenje, ki obstaja zunaj naveličanega klišeja ‘imeti vse’, čemur se je sama uprla s tem, ko je pri 23. letih pustila obetavno službo v korporativnem svetu, si kupila poceni fotoaparat in začela zasebni posel kot poročna fotografinja. Iz te edine naložbe vase je zgradila uspešno podjetje, uspešen podcast in izjemno blagovno znamko. Toda kar je najbolj navdihujoče je, da Jenna sprejema preprosto idejo, da mi, zlasti ženske, hrepenimo po izpolnjenem življenju, kar pa se ji zdi popolnoma dosegljivo že s tem, da ‘si vzamemo trenutek’, da vpijemo bogastvo svojih izkušenj in ustvarimo način življenja, ki naredi prostor za dejansko izpopolnjeno življenje. Zato nas avtorica tudi stalno vabi, da se vprašamo – sami sebe in res iskreno: »Kako si, čisto zares?«.

Kaj potrebujemo?

Ker je branje (oz. požiranje, če sem iskrena 😁) knjižne uspešnice Jenne Kutcher čisto po naključju časovno lepo sovpadlo z mojo udeležbo poslovnega dogodka za ženske AWE, ki ga je v začetku septembra v ljubljanski Kristalni palači organizirala slovenska podjetniška skupnost CEED, se bom pri tem navezala še na nekaj pozivov k lastnemu prevpraševanju ter nadvse inspirativnih sporočil , ki jih je v svojem nagovoru podala Maria Anselmi, uspešna poslovna ženska italijanskih korenin, ki je dolgo delovala v Sloveniji, danes pa živi in dela v Švici.

Maria je zbranim podjetnicam na dogodku položila na srce, naj se ne bojimo vprašati, kaj potrebujemo (na svoji poti) in za to seveda potem tudi (jasno in glasno) reči. »Ne bojte se neuspeha in bodite drzne, obenem pa povejte svojo zgodbo ter pozdravite lasten uspeh,« je bila spodbudna. Tudi ko kdaj pademo, naj nas to ne ustavi, pač pa naj nam padec služi kot priložnost za učenje, za novo lekcijo, ki jo lahko ‘unovčimo’ za nadaljnjo rast. Z vsakim padcem namreč dobimo novo izkušnjo, novo zgodbo, nas je spomnila Anselmijeva in sklenila: »Zaupajte vase!«

Morda vse navedeno zveni nekoliko abstraktno (Tolle) ali pa celo prelahkotno (Jenna), morda tudi klišejsko (Maria), ampak roko na srce – kdaj ste se res nazadnje vprašali, kako ste in kaj potrebujete? Kdaj ste nazadnje pogledali v srčiko svoje biti in si privoščili odkrit notranji pogovor?

Ko izvajam ajurvedske obravnave, s katerimi se med drugim vse več ukvarjam (na osnovi tega dela mojega delovanja načrtujem v kratkem tudi edinstven ‘ajurvedski coaching program’, ki ga bom izvajala individualno, torej ‘ena na ena’), ugotavljam, da so (žal!) ljudje vse premalo pripravljeni narediti zase. Resnično zase. Ker domnevno nimajo časa. Ker morajo postoriti še toliko drugih, domnevno pomembnejših, stvari. Za druge, ki jih tudi potrebujejo. Ampak kako – zaboga! (oprostite izrazu) – bo sčasoma nefunkcionalen posameznik poskrbel za druge, če pa bo — no, nefunkcionalen vendar?! Na fosilne hlape (oz. v zadnjem času na električne iskre) tudi noben avto ne dela prav dolgo.

 Tako da, drage bralke in tudi bralci, resnično vas vprašam: kako ste čisto zares?

Z odgovorom na to – spet roko na srce – povsem preprosto vprašanje se bo – verjemite! – pojavil tudi odgovor na vprašanje, kaj pomeni »tukaj in zdaj«. Zaupajte v to. Zaupajte vase.

Če čutite, da še niste čisto tam, bi pa želeli biti, se pa le oglasite. Ker namreč tudi sama odstiram še eno pot svojega delovanja – pot, ki me kliče že odkar sem sama odkrila radosti, ki jih prinaša »tukaj in zdaj«, toplo vabim vse, ki bi si želeli podobno in ki torej čutite, da niste (še) čisto na pravem odcepu vaše življenjske zgodbe, da se mi oglasite na lena@pikanai.org. S pomočjo kombinacije ajurvede (vede o življenju) in poslovno-transformacijskega coachinga bomo v sedmih, strateško zastavljenih, korakih prišli do vaše POTI. »Tukaj in zdaj!«