Hrana je zavest
Vse kar vnesemo vase, se pretvori v atome in nato v tkiva, ki sestavljajo naš organizem. Hrana, ki jo vnašamo, tako vpliva tudi na naš um in notranje doživljanje sveta ter posledično na naše zunanje delovanje. Neposredno pa je z našim vnosom hranil povezano tudi stanje naše kože. Seveda pa pri tem ne gre pozabiti tudi na – ‘hygge’!
Da je hrana zavest, poudarja znani ajurvedski zdravnik in učitelj dr. Vasant Lad. Kot razmišlja o zavesti v enem svojih odličnih webinarjev: »Zavest je zavedanje, ampak kaj je to? Je to znanje? Je to vedenje? Je to poslušanje? Gledanje? Tipanje? Se zavedamo svojih čutov, funkcij svojih čutil? Mi smo zavest! Zavest je univerzalni fenomen. Živali in rastline imajo zavedanje in mi sami imamo zavedanje. Smo pa (žal) razvili navado identificiranja – identificiranja z vlogami, s telesom, z imenom. A ko se rodimo, nimamo nobenega imena, nobene vloge …V naši zavesti je zgodovina celotnega sveta, celotnega univerzuma. Zavedanje je obstoj in dejanje spoznanja/vedenja brez prisotnosti tega, ki spoznava/ima vedenje. JAZ ima korenino v nujnosti preživetja, ampak v samem zavedanju JAZ izgine. JAZ SEM je torej ZAVEDANJE brez JAZ-a.«
Celotna vedska znanost (ajurveda – veda o življenju) govori o atmanu (v sanskrtu pomeni atman notranji jaz/duša/duh) – čistem principu zavesti, iz zavesti pa prehajamo v zrak. Zrak postane ogenj, ogenj postane voda, voda postane zemlja, zemlja se pretvori v rastline in rastline v hrano. Vedska znanost govori torej o potovanju zavesti v hrano, iz česar sledi, da je hrana zavest.
Ko kuhinja postane domača lekarna
Vemo pa tudi, da bolezni pogosto izvirajo iz napačnega življenjskega sloga in prav – iz neustrezne prehrane. Toda naša kuhinja lahko prav zares postane tudi naša domača lekarna – tako zatrjuje seveda tudi dr. Lad, rek, da je hrana zdravilo in zdravilo hrana pa se pripisuje tudi Hipokratu (čeprav tega konkretnega citata menda ni zaslediti v nobenem njegovih del, pač pa se njegova prisega glasi: »V pomoč bolnim bom uporabil elemente prehrane in telovadbe po najboljših sposobnostih in lastni presoji; ščitil jih bom pred zlim in nepravico.«).
Nasploh pa velja, da nas zdrava hrana osrečuje, nam nudi tisto ‘pravo energijo’, pri čemer se celoten proces začne v ustih (in že z vohom) ter potuje vse do agnija (notranji ogenj) in nadaljuje do male (izločkov). V podrobnosti v pričujočem blogu – ta sicer nastaja pod navdihom sveže pripravljenih ajurvedskih priporočil (ne bom uporabila besede ‘dieta’, ker ta nakazuje na določeno obdobje upoštevanja, medtem ko se lahko ‘priporočila’ zasidrajo v našem vsakdanu tudi do konca življenja) za uravnovešenje telesne teže 32-letni dami – ne bomo šli, se pa za uravnovešenje same prebave (pri močnejših osebah je namreč pogosto želodčni ogenj zelo močan, toda celični ogenj v tkivu je zelo nizek in kadar presežna hrana ali kalorije niso izkoriščene, se spreminjajo v mastno tkivo, kar pa vodi v prekomerno telesno težo in debelost) priporoča v ajurvedi zelo dobro znana triphala (zvečer), nasploh pa kurkuma (deluje antibakterijsko, uravnava krvni sladkor).
Ne pozabimo še na ingver (antioksidant, izboljšuje prebavo, krepi imunski sistem), cimet (uravnava krvni sladkor, zmanjšuje tveganje za srčna obolenja), kardamom (antiseptik, pomaga pri prebavi, zdravi zadah iz ust, deluje proti depresiji), gorčična semena (gorčica razstruplja telo, deluje protibakterijsko, protivirusno in protivnetno, izboljšuje prebavo, koristi pri srčnih obolenjih, revmatičnih in artritičnih bolečinah, ščiti pred okužbami dihal in sečil), če naštejemo le nekaj krasnih daril, ki nam jih nudi mati Narava. In ne pozabimo: vse začimbe dodajamo na koncu kuhanja in pazimo, da jih ne prežgemo (srednji ogenj).
Za dolgo, vitalno, zdravo in veselo življenje jejmo satvično hrano!
In ko smo že pri obravnavanju hrane z ajurvedskega vidika, se dotaknimo te (prehrane) še skozi t.i. gune. Ajurveda namreč poleg treh doš (vata, pitta in kapha), ki primarno določajo našo fizično konstitucijo, prepoznava tudi tri energije, ki v prvi vrsti vplivajo na psihične lastnosti posameznika oziroma stanje uma. Te tri energije, oziroma stanja se imenujejo satva, rajas in tamas.
Za guno rajas je značilna energičnost, strastnost, nemir, eksplozivnost, aktivnost. Njeno nasprotje je guna tamas. Tamas pomeni počasnost, nedejavnost, pasivnost in lenobo. Guna v ravnovesju pa je satva. Odlikuje jo razum, preudarnost, jasnost, bistrost, zbranost in umirjenost.
Satvično energijo vsebujejo sveže pripravljena, nepredelana in pravilno začinjena živila. Polnovreden obrok vključuje ogljikove hidrate, beljakovine, vitamine in minerale v obliki zelenjave. Satvična hrana zagotavlja dolgoživost, vitalnost, zdravje in veselje.
Rajastična živila so živila, ki so zelo oz. preveč začinjena, pekoča, izrazito grenka, suha ali slana, rada nas spravijo v skušnjavo ali preveč stimulirajo. Preveliko uživanje rajastičnih živil – predstavljajmo si samo posledice vsakodnevnega uživanja denimo čipsa ali smokija – lahko vodi do psihičnih in čustvenih neravnovesij ter posledično žalosti, zaskrbljenosti ali celo bolezni.
Živila, v katerih prevladuje tamastična energija, pa so postana, procesirana in pripravljena v naglici (pod to si lahko predstavljamo na primer hitro hrano). Kot takšna so težko prebavljiva in povzročajo težak želodec.
Ni torej skrivnost, katera hrana bo na naše počutje, zdravje in zavest vplivala najbolj blagodejno, kajne? Pri ajurvedi – četudi morda komu zveni malo ezoterično – pa mi je osebno zelo všeč, da se prilagaja času in prostoru in tako tudi v primeru prehrane spodbuja lokalno, sezonsko (v danem trenutku in v našem okolju recimo lahko enostavno posežemo po zelju, repi, krompirju, ajdovih žgancih, jabolkih ipd.) ter čim manj predelano, kar razumemo tudi kot neobremenjeno s pesticidi.
Ne pozabimo na – ‘hygge’! 😀
Kot narekujejo ajurvedska priporočila, naj torej osnovo naše prehrane predstavljajo sveža, pravilno kombinirana, biološka živila, polna satvične energije. Rajastična živila v majhnih količinah nam lahko prav tako pomagajo (denimo uresničevati zastavljene cilje), medtem ko je malo tamastične hrane primerne kadar potrebujemo v življenje vpeljati več stabilnosti (ali pa ob preveč rajas energije).
Pri tem pa velja dodati, da se absolutno velja kdaj pa kdaj tudi ‘pocrkljati’. Če nam zadiši na primer čokolada, posezimo po njej (še vedno v zmerni količini), če se nam ‘zalušta’ sladoled, si ga prav tako privoščimo – in to brez tega, da si potem očitamo pregreho. Namreč, če ostane to le občasna pregreha, ne bo prinesla hujših posledic (razen seveda, če ne gre za na primer sladkorne bolnike!), učinek bo kvečjemu dosega občutka ‘hygge’ oz. ‘danskega zena’ ali po naše notranje topline in zadovoljstva. Ker tudi to potrebujemo! 😇 (Koncept hygge nam je sicer Slovencem predlani pobliže predstavil ‘danski guru sreče’ Meik Wiking, ki je na moje povabilo in veliko veselje obiskal Ljubljano in Lukovico.)
In zakaj velja (vsaj kanček) zapisanega upoštevati? Ker je, kot smo (si) povedale tudi na nedavnem srečanju žensk ‘Zbalansirajmo življenje’: »hrana zavest«!
Lepa koža pa bo ob zdravem prehranjevanju in samo občasnih (zmernih) pregrehah ‘le’ obstranski rezultat, vsekakor pa izkaz zdravega duha v zdravem telesu. No, in zunanja nega (kože) bo samo še tista naša ‘ta prava (in zavestna) pika na i’! 😁
Viri:
Ajurveda – popolni vodnik po domači lekarni
No Comments