Dihajmo!
Prvi gib, ki ga naredi vsak člove(če)k, ko pride na ta svet, je dih. Toda koliko pomena pripisujemo pravilnemu dih(anj)u v nadaljevanju življenja in zakaj bi morali dihati bolj zavestno, za kar nam bo navsezadnje hvaležna tudi naša koža?
Dihanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa, čisto tehnično pojasni Wikipedija, da je lahko (dihanje) tudi ena najboljših metod za upravljanje s stresom, pa lahko (iz)vemo že iz starodavnih (tudi ajurvedskih) knjig. Vemo tudi, da otroci dihajo nekoliko drugače kot odrasli in zanimivo je, da je njihovo sposobnost dojemanja in srkanja novega znanja moč pripisati prav temu – manj obremenjenemu in globljemu dihanju torej. Odrasli namreč, sploh v stresnih trenutkih, dihamo bolj plitvo, ker pa je dihanje tako avtomatski proces kot bitje našega srca, se tega niti ne zavedamo.
In prav zato je ključno, da tudi tukaj vklopimo zavest in začnemo dihati – zavestno. Bodimo sprva pozorni na to, kako sploh dihamo – ko opravljamo vsakodnevno delo, ko se sprehajamo, ko vozimo, ko beremo in ko ležemo spat. Kot pravi tudi biokemičarka in fizioterapevtka Špela Jakša, je dobro, da če je le mogoče (in nas denimo ne premaga kak klanec, v katerega sopihamo :)), dihamo skozi nos, pri čemer pa imamo jezik prislonjen na zgornje zobe. (Če želite izvedeti več o diafragmalnem dihanju ali skrivnostih optimalnega dihanja, si lahko pogledate posnetek Špeline predstavitve TUKAJ.)
Po ajurvedi, najstarejši vedi o življenju, pa lahko z ustreznimi dihalnimi tehnikami tudi uspešno vplivamo na naše počutje, našo pomirjenost in spopadanje s stresom. Meni je osebno zelo ljuba in jo uporabljam vsak dan, priporoča pa jo tudi znana ajurvedska terapevtka dr. Claudia Welch, tehnika dihanja imenovana nadi šodana pranajama (nadi = energijski kanali, šodan = čiščenje, pranajama = nadzor dihanja). Gre za izmenično dihanje, ki uravnovesi in izravnava pranični tok, ki gre skozi obe nosnici, predvsem pa očisti celotno omrežje nadijev (energetskih kanalov).
Kako jo izvajati, si lahko preberete TUKAJ, velja pa opozoriti, da so jogijske dihalne tehnike zelo močne vaje, pri katerih lahko kot začetniki začutimo tudi vrtoglavico, tako da vse dihalne tehnike izvajamo počasi in ne predolgo – nadi šodano pranajamo, denimo, le pet do deset minut, pravi ajurvedski zdravnik dr. Vasant Lad. (Sama sem se imela priložnost s to pranajamo seznaniti pred leti na tečaju transcendentalne meditacije, ko nam jo je učitelj predstavil za spopadanje z glavobolom.)
Ajurvedski guru dr. Vasant Lad o dihanju: Fizična manifestacija prane je dih. Dihanje in um sta tesno povezana. Ajurveda pravi, da je dihanje fizični del razmišljanja in da je razmišljanje prihološki del dihanja. Vsaka misel spremlja ritem diha, vsak dih spremeni ritem razmišljanja. Ko smo srečni, blaženi in tihi, je dihanje ritmično. Če ga motijo tesnoba, strah ali živčnost, je dihanje nepravilno in prekinjeno. Starodavni vedski preroki (rišiji) so odkrili to intimno povezavo med dihanjem in duševno dejavnostjo ter razkrili umetnost pranajame. Pranajama je sestavljena iz besed prana in ajam. Ajam pomeni ‘kontrolirati’, prana pa ‘dih’. Z nadzorom diha kontroliramo duševno dejavnost (iz knjige Ajurveda – popolni vodnik po domači lekarni).
No, sama moč zavestnega – in globokega! – dihanja uporabljam tudi za spopadanje s stresom. Morda mi je tudi zato tako ljuba joga, kjer je poudarek prav na pravilnem dihanju ob izvajanju asan in s katero sama vse večkrat zamenjam nekdaj vsakodnevni tek v klanec. Še sploh uživam v položaju mrtvaka (savasana), v katerem se lahko po mojem skromnem mnenju še tako napet človek resnično sprosti. Globoka sprostitev pa je, kot vemo (verjamem namreč, da vsi nosimo vse potrebne odgovore za svoje življenje v sebi), zdravilna ne le za telo, ampak predvsem za um. No, naša duša bo pa sploh blažena, saj prav v stanju popolne sproščenosti laže vzpostavimo stik s samim sabo. In tukaj nastopi zavest ter zavestno in globoko dihanje.
Za globoko dihanje nam bo hvaležna tudi koža
Globoko dihanje namreč odplakne odvečni ogljikov dioksid iz našega telesa (na kar nas je torej uvodoma spomnila že Wikipedija) in ga nadomesti z bogato zalogo kisika, ki pa poživi naše celice. Ta notranji ‘booster’ pa izboljša tudi našo cirkulacijo in zmanjša vpliv stresa na kožo. (Verjetno smo tudi vsi že opazili, da se v stresnih obdobjih poslabša tudi stanje naše kože, kajne?) V primerjavi s kratkim in plitkim vdihom (tako torej večinoma dihamo, ko smo v stresu) bo naše telo samo izstradalo to življenjsko pomembno hranilo in ta nenadna zaustavitev kisika sproži alarm v našem telesu in privede do presežka neželenega kortizola (stresnega hormona) po našem telesu. Polno(vredno) dihanje je torej vse prepogosto spregledano kot pot do boljšega počutja in tudi videza.
Po ajurvedi – ta sicer pozna še kup drugih dihalnih tehnik poleg omenjene nadi šodana pranajame – sta sicer dobro počutje in dober videz odvisna od uravnoteženosti naše doše (vata, pitta in kapha), kar pa je odvisno od ohranjanja naše usklajenosti z naravo. Le tako bo naša notranja harmonija vidna tudi na naši koži. In pa če si bomo občasno (priporočam vsaj enkrat mesečno) privoščili še sproščujočo masažo, bo lepota povsem stranski pojav našega videza.
Zatorej začnimo z zavestnim in poln(ovredn)im dihom! Priložnost za to nam ponuja prav vsak od približno 20 tisočih dihov, ki jih naredimo dnevno. 🙂
LINIJA NANU PONUJA IZDELKE ZA VSE TIPE KOŽE IN ZA POLNOVREDNO NEGO OBRAZA.
PREIZKUSITE!
