Ste se že kdaj vprašali, kje ste? Kje se nahajate zdaj, prav v tem trenutku? V kakšnem stanju, kakšno je vaše počutje, kako se drugi ljudje počutijo okoli vas? Dobivate komplimente od njih ali se vam dogaja, da se presenetljivo hitro poslovijo od vas?

Nič hudega, če se človek malo ustavi ob iskanju odgovorov na dana vprašanja. Nasprotno – celo zelo prav je, da se malce dlje zadržimo ob tem in si vzamemo čas za proces spoznavanja točke v svojem življenju, na kateri se nahajamo. Na kateri delujemo, dihamo, smo.

Namreč, če čutimo, da delujemo drugače, kot bi radi – kot nam veli naša osnovna narava –, da se morda drugače (slabše ali pa neavtentično) vedemo do ljudi, ki nas obdajajo, da nam morda kdaj zmanjka sape ali pa čutimo neprijetno težo v prsih, ali pa da samo vemo, da nismo okej, potem je to jasen znak, da moramo nekaj ukreniti. Nekaj spremeniti.

Gospod Albert in gospa Sreča

Že Albert Einstein je rekel, da je delati vedno iste stvari in pričakovati drugačne rezultate, definicija norosti. Torej pričakovati, da bomo jutri delovali bolje, dihali bolj polno in uživali življenje v največjem možnem potencialu, a ob tem, da predhodno ne bomo uvedli nikakršne spremembe v naš vsakdan, je – če se izrazimo malo bolj diplomatsko od gospoda Alberta 😁 – najmanj iluzorno.

Preprosteje: če mi ta trenutek kavarna, v kateri sedim, ko pišem pričujoči blog, ni več povšeči, imam možnosti izbire, da vstanem, se poslovim in odidem v katero drugo kavarno, če želim biti na toplem, lahko pa grem tudi v mestni park, ker imajo zdaj že domala vsa mesta odprt internet, ali pa se ‘preparkiram’ v kakšno prijetno restavracijo in si naročim še kaj za prigriznit, na voljo mi je tudi knjižnica ali bližnja fakulteta (kjer sicer počasi zaključujem podiplomski program ajurvede 😁) …, skratka možnosti izbire imam gotovo več, kot se jih sploh spomnim. Kleč je le v tem, da moram priti do tega, da se zavem, kako se počutim, kjer sem, na osnovi tega sploh dojamem, kje sem, in se – če se pač ne počutim v redu, kjer sem — no, premaknem, vendar! Spremenim lokacijo. Spremenim počutje. Na bolje seveda.

V vsakem od nas na nek način utripa želja po čim lepšem in kakovostnem življenju. Po življenju, ki bi ga zapolnjevalo veselje. Po življenju, ki bi ga objemala ljubezen. Po življenju, katerega bi čim večkrat obiskala gospa Sreča, lahko pa bi se tudi za stalno nastanila. Ker ja, tudi to je mogoče!

Kaj imata skupnega kavarna in spanec?

Nedavno me je znanec nekoliko nejeverno pogledal, ko sem mu rekla, da ne verjamem v to, da srečno življenje ni dosegljivo. Kakorkoli obračamo in premetavamo determinante, ki vplivajo na to, je še vedno na nas, kako se bomo odločili. Po kateri izbiri v paleti izbir, ki se nam odpira (jo pa seveda moramo zaznati!), bomo segli. Bomo zamenjali kavarno, se presedli v mestni park, zavili v restavracijo ali izbrali neko čisto XY možnost?

In če to našo ‘kavarno’ preslikamo še na kak drug primer, mi na misel pridejo številni primeri posameznikov, s katerimi delam v okviru mojega ajurvedskega coaching programa ‘Zbalansirajmo življenje‘, ki imajo neurejeno spalno higieno. Nekateri tako zelo, da se temu pravzaprav sploh ne bi moglo reči ‘higiena’. In ko potem postavimo še nekoliko bolj pod drobnogled njihov življenjski slog in počutje, hitro ugotovimo, da je prav spalna (ne)higiena v znatni meri glavni razlog njihovega počutja in nasploh stanja, posledično delovanja in odnosov – do sebe in drugih, kakopak.

In čeprav se mnogim zdi, da je odhod v posteljo do 22. ure zanje dobesedno neizvedljiv, saj se vendar ravno takrat nekje začne zanje čas, ko se lahko končno malo posvetijo sami sebi, številni pa v nočnem miru iščejo priložnost za manj stresno delo, saj okoli njih ni več toliko motilcev, kot tekom dneva, a prav to je – morda za nekatere paradoksalno, a po zdravi pameti povsem logično – pravzaprav povzročitelj stresa za naš organizem.

Slednji namreč nujno (res nujno!) potrebuje kakovosten nočni počitek. Regeneracijo in notranjo nego, ki nam jo spanec zagotavlja. In ne, ene neprespane noči ne moremo preprosto »nadoknaditi«, kot radi rečemo, s kakšnim popoldanskim počitkom, ki se je v nekaterih primerih mojih klientov razvil celo v redno vsakodnevno ‘prakso’. Nočni spanec je pač ‘mišljen’ čisto vsako – ja, vsako! – noč. Tako torej, kot pride noč vsakih 24 ur, tako se mora tudi spanec zgoditi vsakih 24 ur.

No, ko enkrat razumemo, zakaj je pomen spanca in nasploh naravnega ritma, katerega le del (a ključen!) predstavlja, tako izjemen, potem nam tudi odhod v posteljo do 22. ure ni več tako ‘naporen’ ali celo neizvedljiv. To opažam pri čisto vseh posameznikih, ki so imeli torej do obravnave neurejeno spalno higieno, in ki so – čisto vsi! – po ureditvi slednje začutili sprva več živosti, ki jih je peljala skozi vsakdan, nato pa novo pridobljeno energijo (ki sicer predstavlja popolnoma naravno raven njihove življenjske energije, če ne bi podlegli spalnim motnjam) usmerili v osebni napredek. V izboljšanje svojega počutja in posledično izboljšanje sebe – zase in za druge.

Ni težko uganiti, da jim je to nemudoma prineslo tudi izboljšano kakovost življenja, kajne? Pa je šlo le za eno spremembo, ki se morda na prvi pogled zdi nepomembna in preveč minorna (ko se upiramo spremembam, je tudi naš kritičen um sposoben privleči na plan raznorazne negativne opazke in razloge, s katerimi bi odpravili indic, da je vendarle treba nekaj spremeniti), a je z rezultati to tezo še tako pametnega uma zlahka ovrgla.

Naspani in lepi! 😁

In ker ‘Nanu – čudovito dekle’ stoji za aktivno naravno kozmetiko, ki nam (čisto zares in v zadnjem letu dodobra preverjeno tudi na lastni koži! 😁) pomaga pri zagotavljanju mladostnega izgleda in s tem tudi dobrega počutja (saj z lepotno rutino skrbimo tudi za samoljubezen), velja ponoviti, da je ustrezna spalna higiena bistvena za zagotavljanje notranje nege, torej tudi za raven melatonina, ki že tako z leti nekoliko upada, z zadostno ravnjo melatonina pa smo tudi bolj čili ter nasploh bolj odporni in zdravi – zdravje pa se, kot čivkajo že vrabčki na strehi, odraža tudi na našem videzu. (In enako kakopak velja za pomanjkanje zdravja in dobre energije.)

Zatorej – če se ne počutimo dobro na mestu, kjer smo, nam pač ne ostane drugega, kot da nekaj spremenimo, kajne? Kolikšne spremembe bodo potrebne, pa je odvisno tudi od (zatečenega) stanja. Dlje kot bomo vlekli stanje, ki nam ni po godu in ob tem pasivno upali, da se bo »že popravilo«, kot radi rečemo, večje spremembe bodo potrebne po tem, ko nas bo ‘vlečenje slabega stanja’ (tudi to je namreč proces – tih in morda navidezno nezaznaven –, a vendar je proces!) pripeljalo do zidu. Upajmo le, da trk obenj ne bo prehud. Se pa, roko na srce, vse prepogosto nato izkaže tudi, da je prav od stopnje trka odvisna stopnja pripravljenosti na spremembe.

Ob tem se velja spomniti ne le na zgoraj omenjeni opominek zelo pametnega gospoda Alberta, ampak tudi na to, kar je dejal še en znanec iz zahodne zgodovine, tj. Winston Churchill, ki je dejal nekaj takšnega: da bi se izboljšali, se moramo spremeniti, da bi se približali popolnosti (čeprav bi tema popolnosti zaslužila podrobno obravnavo zase), pa se spreminjajmo karseda pogosto.  

Torej: kje ste trenutno?

Alenka Lena Klopčič je ‘Nanu ambasadorka’ ter študentka podiplomskega programa ajurvede in izvaja svoj ajurvedski coaching program ‘Zbalansirajmo življenje’. Več: www.ajurveda.pro