Blog mikroplastika v kozmetiki

Kako se izogniti mikroplastiki v kozmetiki in narediti korak k boljšemu okolju

Uvod

Onesnaževanje okolja s plastiko in zlasti mikroplastiko (MP) je trenutno ena najbolj obravnavanih tem v znanstveni skupnosti in splošni populaciji. Mikroplastika je pojem, ki opredeljuje zelo majhne plastične delce, ki povzročajo zelo velik problem, predvsem zato, ker so praktično neuničljivi. Mikroplastika je problem predvsem, če konča v okolju, saj se tam kopiči. To bo sčasoma povzročilo škodo tako naravi kot ljudem. Kozmetična industrija je odgovorna za približno 10 % vse mikroplastike v okolju, kar jo uvršča na visoko tretjo mesto med onesnaževalci.

Mikroplastika v kozmetiki

V kozmetiki se pogosto srečujemo z mikroplastiko. Skrb vzbuja zato, ker ima kombinacijo naslednjih lastnosti:

  • mikroplastika je manjša od 5 mm, kar pomeni, da jo lahko uživajo tako živali kot ljudje,
  • je neuničljiva, kar pomeni, da ostane v okolju dolgo časa,
  • težko jo je odstraniti iz okolja, zaradi česar konča v naši pitni vodi,
  • se razgradi na vedno manjše kose, zaradi česar so zgornje 3 točke še bolj skrb vzbujajoče.

Mikroplastika je namenoma dodana tako v kozmetiko, ki se izpira, kot v kozmetiko, ki se ne spere. Kozmetiko, ki se izpira speremo v odtok, kozmetika, ki se ne izpira, ostane nekaj časa na telesu, nato pa jo prav tako speremo ali odstranimo z robčkom ali vatirano blazinico, ki običajno končata kot odpadek na odlagališčih. Primeri kozmetike, ki se izpira z mikroplastiko so izdelki za barvanje las, šamponi, geli za prhanje, mila itd. Mikroplastika v kozmetiki, ki se ne izpira, je lahko dodana pri negi kože (kot so losjoni za telo, krema za obraz), ličilih (podlage, pudri, korektorji, maskare, senčila, svinčniki za oči, črtala za oči), nega ustnic, deodoranti, nega za sončenje, nega las (kot so balzami, ki se ne izpirajo, suhi šamponi), izdelki za nego nohtov ipd.

Mikrokroglice v kozmetiki

Mikrokroglice s funkcijo čistilnih ali luščilnih sredstev v kozmetiki so bile patentirane leta 1972 in so se le redko uporabljale do zgodnjih devetdesetih, ko so proizvajalci kozmetičnih izdelkov začeli nadomeščati najbolj priljubljene anorganske piling sestavine. Do začetka leta 2000 so se mikrokroglice uporabljale v tolikšni meri, da je bilo ocenjeno, da vsako gospodinjstvo dnevno ali vsaj tedensko uporablja vsaj en piling, ki vsebuje mikrokroglice. Kozmetična industrija je dajala prednost plastičnim mikrokroglicam pred naravnimi alternativami, saj se je izkazalo, da so varne za uporabo in učinkovite pri odstranjevanju keratinocitov in pri ožanju kožnih por. Hkrati so imele številne prednosti pred anorganskimi sestavinami, ki so se uporabljale v preteklosti, saj so:

  • bile manj grobe in nudile bolj gladek piling,
  • bile cenejši,
  • imele nižjo gostoto, zato jih je bilo lažje sprati, ne da bi blokirale drenažo,
  • bile zelo združljive z drugimi spojinami v izdelku.

Tudi na strani potrošnikov so mikrokroglice komercialno uspele, saj so pustile občutek čiste in prijetno mehke kože. blog izogni se microplastiki slika 2

Kaj sploh je mikroplastika?

Kot smo že povedali, se v kozmetični industriji in industriji osebne nege uporablja plastične sestavine v najrazličnejših izdelkih.

Zadevni plastični materiali so sintetični, nerazgradljivi, v vodi netopni, trdni materiali sestavljeni iz polimerov, pomešanih z dodatki, ki dajejo materialom želene lastnosti in funkcionalnost. Delci plastike, ki se uporabljajo v kozmetiki, so, kot smo tudi že povedali, zelo majhni (običajno niso večji od milimetra, vendar so lahko majhni  tudi nekaj deset nanometrov), mnogi so nevidni s prostim očesom.

Delci so lahko sferične oblike ali amorfni. Vrste plastike, ki se uporabljajo v kozmetiki vključuje termoplaste in termosetne plastike, vključno s silikoni. Znotraj teh plastičnih kategorij je veliko različnih polimerov in kopolimerov.

Kakšna je funkcija mikroplastike v kozmetičnih izdelkih?

Mikroplastiko dodajajo proizvajalci v kozmetične izdelke zaradi različnih funkcij, ki jih opravljajo. Funkcije teh materialov v izdelkih so: tvorijo film, uravnavajo viskoznost, regulirajo teksturo, stabilizirajo emulzije, služijo kot piling ter opravljajo še mnoge druge funkcije.

Poglejmo malo bolj konkretno: mikroplastiko lahko najdemo v kozmetičnih izdelkih kjer ima zares široko paleto uporabe, vključno z majhnimi plastičnimi delci, ki delujejo kot abraziv. Dodajajo se v pilinge in zobne paste kot sredstva za piling in vključujejo polietilen, polipropilen in najlon. Večina proizvajalcev si zelo prizadeva, da bi se izognili uporabi te vrste mikroplastike in jo zato nadomeščajo z naravnimi in rastlinskimi surovinami.

Bolj zapleteno je nadomestiti mikroplastiko (sintetične polimere), ki izdelkom daje konsistenco. Gre za tekoče polimere, ki so raztopljeni v izdelku in naredijo penečo kopel ali losjon za telo prijeten na koži, olajšajo razčesavanje las po uporabi šampona itd. Te snovi, med katere sodijo na primer kopolimeri akrilne kisline, polietilen glikol, poliuretan in silikonska olja, pa so prav tako biološko nerazgradljive kot prej omenjeni pilingi in imajo tudi negativen vpliv na okolje in žive organizme. Poleg tega lahko plastika nase veže tudi škodljive snovi, kot so ftalati (plastifikatorji), silikoni ali endokrini motilec bisfenol A (BPA).

Plastične sestavine so torej izjemno funkcionalne in jih zato najdemo v številnih vrstah kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego, kot so milo, šampon, deodorant, zobna pasta, kreme proti gubam, vlažilna sredstva, krema za britje, sredstva za zaščito pred soncem, maske za obraz, ličila (npr. šminka ali senčila za oči) in peneča kopel za otroke.

Zakaj je mikroplastika slaba?

Kot smo že povedali je plastika eden od glavnih razlogov za naš ogromen problem onesnaževanja okolja in je problematična predvsem iz vidika biološke razgradljivosti.

Vzemimo za primer plastično vrečko: čez nekaj časa ne bo preprosto izginila. Namesto tega se razcepi na manjše delce – makro in mikroplastiko, ki ju poznamo kot primarna in sekundarna plastika – in ki sta še bolj škodljivi za našo atmosfero. Plastika se prebije v vse sfere našega življenja, vključno z mnogimi vsakodnevnimi predmeti, še posebej embalažo, kjer je večinoma nepotrebna. To pomeni, da v našem vsakdanjem življenju povzročamo veliko škodo okolju – škodo, ki jo še povečuje dejstvo, da imata makro in mikroplastika podobno gostoto kot voda, kar predstavlja veliko tveganje predvsem za vodne organizme. Zaradi svoje velikosti se ta plastika ne usede na morsko dno, ampak lebdi v ali na vodi, kar pomeni, da jo je mogoče najti v vseh morskih regijah. Ti materiali izvirajo iz naše industrije in našega vsakdanjega življenja ter končajo v svetu okoli nas. So praktično vseprisotne in se na koncu vnesejo v tla in vsa vodna telesa. Prek naše odpadne vode na primer potujejo skozi reke in v ocean ali pa jih tja odnese veter, kjer jih zaužijejo živali in različni drugi organizmi. Te živali nato zaužijemo in mikroplastika konča na naših krožnikih, vstopi v naša telesa in se kopiči z vnosom hrane. Ker je neprebavljiva, lahko povzroči biokemične procesne motnje, kot je hormonsko neravnovesje.

Že leta vemo, da je mikroplastika problematična, vendar vedno več študij poudarja, kako velik vpliv ima na okolje in naše zdravje. Znanstveniki so opozorili, da je situacija ušla izpod nadzora. Mikroplastiko so našli tako rekoč povsod, kjer so jo iskali: na gorah, v oceanih, na arktičnem morskem ledu ter v našem zraku, pitni vodi in telesih.

blog izogni se microplastiki slika 3

Kako prepoznati mikroplastiko v izdelku?

Doslej smo govorili o velikem vplivu kozmetične industrije na sproščanje mikroplastike v okolje. Da bi lahko to mikroplastiko prepoznali v kozmetičnih izdelkih, je potrebno najprej definirati pojem »mikroplastika«.  Kajti kakšna je sploh natančna definicija »mikroplastike« in kako veste, ali jo izdelek vsebuje? Obstajajo namreč različne definicije za izraz »mikroplastika«. Natančne razlage definicije mikroplastike, sta se najbolj temeljito lotili Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Beat the Microbead. Da ne bomo predolgi,  na tem mestu ne bom naštevala same definicije mikroplastike po obeh modelih, se pa sama poslužujem kriterijev, ki jih uporablja Beat the Microbead, saj so njihovi kriteriji strožji od ECHA.

Beat the Microbead (BtM) uporablja seznam več kot 500 sestavin, na podlagi katerih so ustvarili štiri skupine za razvrščanje izdelkov:

Rdeča: gre za izdelke z mikroplastiko;

Oranžna: gre za izdelke s potencialno mikroplastiko, za katere še ni na voljo dovolj podatkov;

Zelena: to so izdelki brez mikroplastike ali potencialne mikroplastike;

Nič: to pomeni, da so vsi izdelki blagovne znamke brez plastike.

Z aplikacijo podjetja BtM (ki si jo lahko brezplačno naložite tudi na mobitel), lahko potrošniki sami preverite, ali izdelek za osebno nego vsebuje mikroplastiko. Aplikacija prepozna več kot 500 različnih sestavin iz mikroplastike, poleg tega pa še več kot štiristo vprašljivih sestavin.

Postopno opuščanje mikroplastike v kozmetični industriji

Postopna opustitev vse mikroplastike bo eden največjih izzivov, s katerimi se bo kozmetična industrija soočila v tem desetletju. Vsi se strinjamo, da je to potrebno. Aktualno vprašanje pa ostaja: kako začeti?

Pobuda ne bi smela biti na strani zakonodajalcev, ampak se mora začeti pri potrošnikih. Potrošniki smo tisti, ki moramo izraziti željo po uporabi varnih izdelkov. Varnih tako zase, kot za okolje. Potrošniki smo tisti, ki moramo dati jasen signal kozmetični industriji v katero smer naj razvijajo svoje izdelke – saj le skupaj lahko pomagamo narediti svet nekoliko lepši. 

NANU stališče do mikroplastike

Pri NANU strogo nasprotujemo mikroplastiki, saj ima izjemno škodljiv vpliv na okolje. Zato NANU ne proizvaja izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko. Ne vidimo jih kot nujnost in zamenjave zanje so na voljo v vseh primerih. V zvezi s tekočo mikroplastiko naša priporočila vključujejo veganske ksantanske gumije s certifikatom COSMOS, ki lahko zgostijo kozmetične formulacije podobno kot polimer. Za prijeten občutek, podoben silikonu, se lahko uporabljajo številne druge naravne in biorazgradljive sestavine.

Zaključek

Čeprav kozmetična industrija povsem zmore brez mikroplastike in ima na voljo različne alternative, je žal resnica, da se v kozmetičnih izdelkih še vedno uporablja mikroplastika, ki ni biorazgradljiva.

Kljub temu se delajo koraki v pravo smer. Januarja 2018 je Evropska komisija sprožila postopek omejevanja mikroplastike v kozmetičnih izdelkih. Sredi oktobra letos je začela v okviru evropske zakonodaje o kemikalijah (uredba REACH) veljati prepoved prodaje bleščic v prahu in plastičnih mikrokroglic. Nova evropska zakonodaja za omejitev mikroplastike, naj bi preprečila izpust približno pol milijona ton mikroplastike v okolje. V EU naj bi se sicer na leto v okolje sprostilo kar 42.000 ton mikroplastike, ki je namerno dodana izdelkom. Omejitev zajema vse sintetične polimerne delce, manjše od petih milimetrov, ki so organski, niso topni in so slabo razgradljivi.

Mikroplastiko, kot sedaj že vemo, vsebujejo številni kozmetični izdelki, kot so pilingi za kožo (ti vsebujejo predvsem mikrokroglice), dodajajo pa se tudi z namenom doseganje želene teksture, vonja ali barve. Sprejeta zakonodaja oz. prepoved trenutno velja sicer le za bleščice in mikrokroglice, za druge izdelke, ki vsebujejo mikroplastiko, pa veljajo prehodna prilagoditvena obdobja (z učinkom leta 2031).

Viri:

https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1382668918305635

https://assets.vu.nl/d8b6f1f5-816c-005b-1dc1-e363dd7ce9a5/702e44d9-2b00-43c9-8c6c-efce1179d2ad/Plastic_ingredients_in_Cosmetics_07-2014_FINAL_tcm296-409859.pdf

https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/reel.12269

https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0025326X20310018

https://cosmeticseurope.eu/how-we-take-action/leading-voluntary-actions/all-about-plastic-microbeads/ https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0269749123001082

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9657586/

Ni komentarjev

Dodaj odgovor

DomovTrgovina ProfilMeniNa vrh