Že dlje časa sem razmišljala, da bi napisala blog na temo sončnih krem, saj dobim veliko vprašanj, kdaj bo tudi linija NANU lansirala na trg kakšno naravno sončno kremo in kako učinkovite so dejansko naravne sončne kreme. Kot skoraj vedno v življenju tudi pri tej problematiki ni vse samo črno ali belo. V teoriji naravne sončne kreme delujejo. Dve naravni sestavini, ki nudita zaščito pred škodljivi sončnimi žarki (cinkov oksid in titanov dioksid) imata potrjeno uspešno delovanje za blokiranje UV žarkov, ampak …

Ja, ta ampak žal nastopi tudi, ko je govora o naravnih sončnih kremah. Da odgovorimo na to vprašanje, je potrebno najprej poznati nekaj več ozadja o samih žarkih, o tipu sončnih krem in sestavinah, ki blokirajo UV žarke in torej nudijo zaščito pred soncem, hkrati pa je potrebno upoštevati še sam individualni faktor uporabnika izdelka – torej govorimo o pravilni uporabi sončnih krem. Gre skratka za zelo obširno tematiko, zato bom skušala v tem zapisu nekoliko bolj podrobno predstaviti vse dejavnike vezane na izdelavo sončne kreme in na uporabo produkta.

Sicer pa me je k dejanskemu zapisu problematike spodbudil nedavni rezultat testa izdelkov za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem, ki je objavljen v zadnji številki revije Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS test, št. 7-8/2022) in kjer žal slovenski izdelek s certifikatom za ekološko kozmetiko ni opravil testa. Za katerega proizvajalca naravne kozmetike gre, na tem mestu ne bom govorila, saj vem, koliko truda stoji za izdelavo posameznega izdelka, lahko pa povem, da izdelek obljublja zaščito SPF 50, a glede na objavljene rezultate testa izdelek ne zagotavlja niti osnovne zaščite pred UVB žarki (izmerjen zaščitni faktor je znašal komaj 6,1).

A gremo lepo po vrsti.

KAKO SPLOH DELUJEJO SONČNE KREME?

Prekomerno sončenje, še posebej nezaščitena izpostavljenost sončnemu sevanju, lahko zelo pospeši staranje kože in kožnega raka. Posebej nevaren je ultravijoličen (UV) spekter. Glavni krivci so UVA in UVB žarki. Morda niste vedeli, vendar UVA žarki predstavljajo 95 % UV žarkov, ki dosežejo zemeljsko površje, UVB žarki pa le 5 %. UV žarki povzročajo sončne opekline, poškodbe DNA in pospešujejo staranje kože. Ob pravilni in dosledni uporabi lahko sredstva za zaščito pred soncem ublažijo staranje kože zaradi sonca (t.i. fotostaranje) in zmanjšajo tveganje za nastanek kožnega raka.

Večina ljudi misli, da nam številka SPF  (Sun Protection Faktor) ali po slovensko ZF (zaščitni faktor) pove vse o sončni kremi. V resnici SPF meri samo zaščito pred UVB žarki, ki so povezani s sončnimi opeklinami in kožnim rakom. Torej SPF faktor meri samo UVB žarke in nam v resnici ne pove nič o UVA žarkih in o zaščiti pred njimi. Toda prav UVA žarki so tisti, ki so okrog nas čisto vsak dan in jih je daleč največ ter lahko celo prodirajo čez okensko steklo. Tako kot UVB žarki so tudi UVA žarki povezani s kožnim rakom, vendar jih za razliko od UVB ozon sploh ne filtrira. UVA ne povzročijo sončnih opeklin, vendar prodirajo v globje plasti kože in imajo vpliv na kolagenska vlakna, kar posledično pomeni, da vplivajo na staranje kože. »Širok spekter delovanja« je torej tista besedna zveza, ki jo moramo najprej poiskati na izdelkih, ki so namenjeni zaščiti pred soncem – to pomeni zaščito pred UVA in UVB žarki.

»Širok spekter delovanja« je torej tista besedna zveza, ki jo moramo najprej poiskati na izdelkih, ki so namenjeni zaščiti pred soncem – to pomeni zaščito pred UVA in UVB žarki.

In kaj dejansko pomeni SPF številka? SPF 30 tehnično gledano pomeni, da smo lahko na soncu 30-krat dlje predno nas bo opeklo, kot bi nas, če bi šli ven brez sončne kreme. Glede same zaščite sicer velja, da izdelek z oznako SPF 15 filtrira ok. 93 % UVB žarkov, SPF 30  ok. 97 %  in SPF 50 ok. 98 % UVB žarkov.  V EU velja tudi, da če izdelek oglašuje SPF 30, mora biti njegova UVA zaščita najmanj 10.

RAZLIKA MED NARAVNIMI IN KOMERCIALNIMI (KEMIČNIMI) SONČNIMI KREMAMI

Kožni rak je eden izmed najpogostejših vrst raka v Sloveniji in v svetu. Povezan je z nezdravim življenjskim slogom – v glavnem s čezmernim sončenjem. Kožnemu raku se je pogosto možno izogniti s pravo zaščito. Poleg nošenja klobukov in drugih zaščitnih oblačil dermatologi poudarjajo pomen vsakodnevnega nanašanja krem za sončenje.

Poznamo dve vrsti sončnih krem:

• sončne kreme z mineralnimi UV filtri (imenujemo jih tudi mineralne ali naravne ali fizikalne) in
• sončne kreme s kemičnimi UV filtri (imenujemo jih tudi kemične);

Čeprav obe vrsti krem služita istemu namenu – to je zaščititi kožo pred kožnim rakom, sončim opeklinam in prezgodnjemu staranju kože (fotostaranje) –, pa imata različne lastnosti.

Obstajata samo dve aktivni sestavini v naravnih kremah za sončenje, ki delujeta zaščitno pred UV žarki, to sta titanov dioksid in cinkov oksid. Kemičnih oz. sintetičnih sestavin je kar nekaj – mislim, da sem nekje zasledila podatek, da je dovoljenih dvanajst, med najpogostejšimi so: oxybenzone, avobenzone, octinoxate, octocrylene, homosalate, octisalate in še nekaj drugih. Vse te sestavine so trenutno opredeljene kot varne, vendar so pod drobnogledom. Nedavne raziskave namreč kažejo, da se nekatere kemične sestavine za sončenje absorbirajo v krvni obtok in včasih presežejo varne ravni.

Razlika med obema vrstama krem je tudi v sami metodi delovanja UV zaščite. Mehanizmi delovanja so precej zapleteni, na kratko in laično pa lahko zapišem, da naravna krema za sončenje ustvari oviro med našo kožo in škodljivimi ultravijoličnimi žarki. Mineralne kreme za sončenje v principu delujejo tako, da odbijajo sonce. Z nanosom kreme za sončenje ustvarimo neke vrste fizično pregrado, ki zagotavlja takojšnjo zaščito po nanosu kreme za sončenje. Kemična krema za sončenje se vpije v kožo, kjer nato absorbira UV žarke preden jih filtrira nazaj iz kože. Po nanosu kemične kreme za sončenje je potrebno počakati 15 do 30 minut, da se krema absorbira v kožo, da lahko dejansko nudi popolno zaščito pred soncem. Načeloma kemične kreme za sončenje nudijo nekoliko višji SPF, kot naravne (naravne navadno do SPF 30), vendar strokovnjaki opozarjajo, da višji SPF ni nujno boljši. Izdelek s SPF 30 že ščiti pred 97 % UVB žarki. Višje število SPF lahko nudi nekoliko višjo zaščito, vendar nobena krema za sončenje ne more nuditi 100 % zaščite pred UVB žarki.

Višje število SPF lahko nudi nekoliko višjo zaščito, vendar nobena krema za sončenje ne more nuditi 100 % zaščite pred UVB žarki.

Seveda pa se pojavi velika – kaj velika, ogromna! – razlika tudi, ko pogledamo še okoljski vidik. Za razliko od cinkovega oksida in titanovega dioksida, glavne aktivne sestavine v kemično izdelanih sončnih kremah povzročijo znatno škodo morskim ekosistemom. Študije kažejo, da onesnaženje oceanske vode z oxybenzonom in octinoxatom ogroža morske živali, koralne grebene in habitate morske trave.

KAKO SO IZDELANE NARAVNE KREME ZA SONČENJE?

Omenili smo že, da obstajata dve naravni sestavini, ki imata dokazane rezultate, ko govorimo o zaščiti pred soncem – cinkov oksid in titanov dioksid. Obe spojini delujeta tako, da odbijata in razpršujeta UV žarke. Navadno ju dobimo v obliki praška, ki ga raztopimo in vmešamo v vodo ali olje, odvisno od tega, kakšen končni produkt želim dobiti. Naravni izdelki za zaščito pred soncem lahko najdemo v obliki losjona, kreme, stika, pršila oz. spreja ipd.

Določeni izdelki so lahko precej gosti in puščajo belo sled oz. se ne zlijejo s kožo. To je tudi razlog, da veliko teh izdelkov dobimo v obliki spreja, še več pa tudi obarvanih – torej ravno iz razloga, da ne puščajo belih sledi. Namreč, če naravna krema ali losjon nista gosta in ne puščata barvne sledi, je velika verjetnost, da so v izdelku uporabljeni nanodelci. O tem še malce kasneje …

ALI NARAVNE KREME ZA SONČENJE DELUJEJO?

Kot smo že omenili, izpostavljenost soncu poveča tveganje za pojav kožnega raka, kar seveda prinese vprašanje, kako se dejansko najbolje zaščiti pred škodljivi sončnimi žarki. Veliko ljudi rado posega po naravnih izdelkih, zato čedalje več proizvajalcev kozmetike prodaja sončne kreme, ki vsebujejo naravne sestavine, pri čemer trdijo, da so ravno tako učinkovite kot na kemiji ‘zgrajene’ sončne kreme.

Ampak ali je to res ali pa tvegamo denar in kožnega raka, ko uporabljamo naravne kreme?

Najprej razčistimo večno vprašanje, ali naravna rastlinska olja (kot so na primer kokosovo, mandljevo, oljčno olje, olje malinovih pešk…) res nudijo zaščito pred soncem? Odgovor je NE.

Testirali so številna rastlinska olja in nobeno od olj ni imelo SPF višji kot 8. Določena olja je seveda smiselno vključiti v sončne kreme, saj lahko s tem pripomorejo k splošni vrednosti SPF-ja, vendar ne na način, da bi olje samo kot tako nudilo primerno zaščito pred soncem. Poleg tega, kot sedaj že vemo, SPF faktor govori samo o zaščiti pred UVB žarki. Kokosovo olje ima na primer SPF 7, vendar to v resnici velja samo za UVB žarke, če pa upoštevamo UVA + UVB žarke, pa je njegova zaščita oz. SPF ≤ 1.

V naravnih kremah, ki nudijo zaščito pred škodljivimi sončnimi žarki, torej najdemo cinkovi oksid in/ali titanov dioksid, eno ali drugo spojino ali obe skupaj.

Izvedenih je bilo že precej raziskav oz. testov (eno najdete tukaj) in prav pri vseh, se je izkazalo, da so imele kemične sončne kreme dejansko oglaševano zaščito, naravne pa mnogokrat ne. Do enakih rezultatov so prišli tudi na letošnjem testu ZPS.

Da bi odvrnili sončne žarke, se torej mineralne kreme za zaščito pred soncem nanesejo na kožo in ustvarijo pregrado in dejansko ne prodirajo v kožo, kot njihovi kemični konkurenti. To pa hkrati pomeni, da se izdelek lahko hitro oddrgne oz. odstrani iz kože. Poleg tega se lahko UV svetloba zlahka prikrade skozi površinske delce in tako poškoduje kožo globoko v usnjici. Resnica je žal takšna, da so pri testih najboljšo oz. največjo zaščito izkazovale kemične sončne kreme. Tveganje nastanka raka kože, zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom, je neprimerno višje kot potencialno nevarne sestavine, ki se nahajajo v izdelku.

Nanašanje krem za sončenje je potrebno vsaki dve uri in pri tem ne smemo pozabiti tudi na mesta, kot so lasišče, ustnice, vrat in notranji del nog – to je tudi najpogostejše mesto melanoma pri ženskah. Predvsem pa se ne smemo zanašati samo na zaščito pred soncem v obliki krem. Ponovimo: tudi najboljše kreme ne nudijo 100 % zaščite pred smrtonosnimi UV žarki. Izogibanje sončenju med 10. in 16. uro ter nošnja pokrivala vedno in povsod pa sta dva nujna samozaščitna preventivna ukrepa.

AKTIVNE SESTAVINE V SONČNIH KREMAH

Sintetični sestavini, kot sta oxybenzone in avobenzone, ki absorbirata UV žarke, sta na nedavni raziskavi ameriške FDA (Food and Drug Administration) pokazali, da ju že pri prvi aplikaciji lahko zaznamo v telesu v potencialno nevarni koncentraciji.

Oxybenzone je kemična sestavina za zaščito pred soncem, narejena iz nafte in se je do leta 2019 uporabljala kar v 70 % vseh krem za sončenje na trgu. Zaradi vse večje negativne propagande se je v letu 2021 njegova uporaba zmanjšala za več kot polovico, že v letošnjem letu pa ga po nekaterih podatkih v svoje sončne kreme vključuje samo še okrog 15 % proizvajalcev. Zagotovo je oxybenzon sestavina, ki si je ne želite v svoji sončni kremi, še posebej ne v sončni kremi za otroke. Moramo se zavedati, da so otroci še dosti bolj ranljivi kot odrasli, zato je pri izbiri kreme za otroke potrebna dvojna previdnost. Prav tako se izogibajte krem, ki vsebujejo avobenzone in octinoxate, saj so vse te spojine potencialno nevarne. Octinoxate naj bi bil endokrini motilec, to pomeni, da lahko vpliva na naš hormonski sistem.

Problem mineralnih krem, ki vsebujejo aktivni sestavini kot sta cinkov oksid in titanov dioksid, ki sicer zagotavljata dobro zaščito pred soncem, je v tem, da proizvajalci pogosto uporabljajo različice teh mineralov v nano velikostih – materiale merjenje v nanometrih ali milijardah metra – za povečanje čistosti in SPF-ja. Potrebnih bo še več raziskav, da bi lahko v celoti razumeli v kolikšni meri lahko nanodelci poškodujejo celice in organe, če jih vnašamo v naše telo. No, če jih sploh!

Nanos v obliki kreme po sedaj znanih podatkih naj sicer ne bi bil nevaren, je pa dokazano, da je vdihavanje ali zaužitje nanodelcev lahko nevarno. Pljuča imajo težave pri čiščenju majhnih delcev, ki lahko preidejo iz pljuč v krvni obtok. Po zaužitju pa lahko nanodelci – npr. iz sončnih krem za ustnice – poškodujejo prebavila.

Dejstvo je, da o nanodelcih ne vemo dovolj tudi zato, ker se v resnici ne ve, kakšno kakovost nanodelcev proizvajalci uporabljajo v svojih izdelkih (sončnih kremah) – kajti proizvajalcem ni potrebno razkriti kakovosti le-teh. Mnoga podjetja prodajajo izdelke, ki jih oglašujejo kot da ne vsebujejo nano titanovega dioksida in cinkovega oksida. Te trditve so nekoliko zavajajoče – četudi se velikosti delcev med proizvajalci razlikujejo –, saj bi se skoraj vsi lahko šteli med nanomaterial.

Titanov dioksid se uporablja tudi v živilski industriji, in sicer kot aditiv z oznako E171. Hrani daje lepši izgled (titanov dioksid se uporablja tudi kot bel pigment) ter nudi UV zaščito (preprečuje pokanje in razpad materialov). Njegova dovoljena količina v živih je 1 % oz. manj. S 7. avgustom 2022 pa v EU ne bo več dovoljena uporaba tega aditiva v živilski industriji. EU komisija, je po preučenih študijah,  prišla do zaključka, da ne morejo izključiti pomislekov, da bi aditiv za živila E171 lahko poškodoval DNK in morda povzročal raka. Ker je glavni problem predvsem vdihavanje titanovega dioksida, je na mestu nasvet, da raje preskočite kreme za sončenje v spreju!

Izogibajte se sprejem oz. pršilom za zaščito pred soncem zaradi težav pri nepravilnem nanosu, možne toksičnosti sestavin in pomislekov pred vdihavanjem. Nanos pretankega sloja kreme za sončenje je eden od razlogov, da krema za sončenje morda ni učinkovita, kar je še posebej velik problem pri aerosolih. Avstralska vlada na primer potrošnikom priporoča, naj se popolnoma izogibajo aerosolnim kremam za sončenje – torej sprejem.

OKOLJSKI VIDIK

Znanstveniki navajajo, da vsako leto v oceane odplaknemo 14.000 ton sočnih krem. Koralni grebeni trpijo in odmirajo zaradi kemikalij, ki jih običajno najdemo v kremah za sončenje. Nekatere destinacije, med njimi Havaji, so uvedle prepoved škodljivih krem za sončenje (to so torej kreme, ki vsebujejo oxybenzone in octinoxate).

Ko plavamo v morju s kremo za sončenje, lahko kemikalije, kot je oxybenzone, prodrejo v vodo, kjer jih absorbirajo korale. Tudi ko gremo na pohod ali pa smo ob bazenu, naša krema za sončenje po spiranju s tušem oz. tuširanju steče skozi kanalizacije v lokalne vode in naprej v oceane. Areosolne različice krem za sončenje lahko razpršijo velike količine izdelka na pesek, kjer ga prav tako oplakne v oceane.

Koralni grebeni po vsem svetu so ogroženi zaradi onesnaženja. Pisane korale služijo kot potopljeni vrt za morski ekosistem, ob njem plava na tisoče rib, ki jim je greben dom. Če koralni grebeni izumrejo, bomo izgubili pomemben ekosistem.

SKLEP

Ker je seveda priporočljivo, da več časa preživimo v naravi, je preventiva še toliko bolj pomembna. Osebno mi je nekaj najbolj groznega, ko vidim na plaži nekoga, ki se namaže s sončno kremo in gre naslednjo minuto v morje. Prav vidim masten madež, ki se vije od njega po le nekaj zamahih v vodi. Kar strese me, ko pomislim, kako ljudje onesnažujemo morja in oceane in kako dejansko pred našimi očmi izginjajo koralni grebeni.

Sama bom absolutno, posebej zaradi okoljskega vidika, še naprej posegala po naravnih kremah, saj kljub obstoječim negotovostim verjamem, da so losjoni s cinkovim oksidom in titanovim dioksidom med najboljšimi izbirami za zaščito pred soncem.

Vendar pa tudi vsled rezultatov ZPS nekaj previdnosti pri nanosu naravnih krem ni odveč. Namreč občutek lažne varnosti je prav tako lahko precej nevaren. Sama vedno novo kupljeno naravno kremo za zaščito proti soncu najprej testiram na manjši površini kože.

Seveda pa je tudi upoštevanje nasvetov dermatologov zelo na mestu, in sicer:

• izbirajmo izdelke s širokim spektrom delovanja (UVA + UVB zaščita),
• SPF mora biti med 30 in 50,
• mineralna krema učinkuje takoj, kemično sončno kremo pa je potrebno nanesti vsaj 15 min preden gremo na sonce,
• sončno kremo nanesemo vsaki dve uri oz. po vsakem plavanju, prekomernem potenju ipd.,
• za zaščito ustnic nanesemo lip balm s faktorjem,
• na prostem nosimo klobuk oz. pokrivalo.

Sonce, morje (sol), bazeni (klor) in veter zelo izsušujejo našo kožo, zato sama poleti skrbim, da je moja koža primerno navlažena. Postopam tako, da si kožo popršim z NANU tonikom z damaščansko vrtnico in zelenim čajem, nato nadaljujem s hialuron serumom s peptidi in papajo ter dnevno rutino zaključim z intenzivno vlažilno kremo. Ko se mi vse dobro vpije v kožo, nanesem še sončno kremo. Enako naredim za celotno telo. Nanesem vlažilno kremo in šele nato sončno kremo.

Lepo in predvsem varno poletje vam želim!

Viri:

https://www.ewg.org/sunscreen/report/executive-summary/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27148370/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23820721/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26610885/

https://www.webmd.com/diet/titanium-dioxide-in-food

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31553406/

https://www.nationalgeographic.com/travel/article/sunscreen-destroying-coral-reefs-alternatives-travel-spd